Potrebo po stalnem Izbira

Vedno bo pomemben element izbire. Moramo se odločiti, ali se bomo za odpuščanje ozrli na Jezusa ali ne, in ali bomo svojo pozornost usmerili na božjo pot. Bog ne preglasi naše svobodne volje; ker, kot je bilo že pojasnjeno, prava ljubezen brez tega ni mogoča. Ni "glavnega stikala".’ lahko vržete, kar vas bo izognilo skušnjavi. Celo Jezus je bil skušan – večkrat. Doživel je izčrpanost, lakota, ogorčenje, zavajanje, nesporazum, zloraba in izdaja: vendar se je vedno odločil odzvati na način, ki je ugajal njegovemu Očetu, Bog.

Ko je hudič končal vso to skušnjavo, pustil ga je do primernega časa. (Luk 4:13)

Potem, ker je prihajalo in odhajalo toliko ljudi, da niso imeli niti možnosti jesti, jim je rekel, “Pojdite sami z mano na miren kraj in si privoščite počitek.” (Mar 6:31)

… Jezus, utrujen kot je bil od poti, sedel k vodnjaku. Bilo je okrog poldneva. Ko je prišla Samarijanka črpat vodo, Jezus ji je rekel, “Ali mi daš pijačo??” … Samarijanka mu je rekla, “Ti si Jud, jaz pa Samarijanka. Kako me lahko prosiš za pijačo??” (Jn 4:6-9)

Ljudje so k Jezusu prinašali majhne otroke, da bi položil roke nanje, a učenci so jih grajali. Ko je Jezus to videl, je bil ogorčen. Rekel jim je, “Naj otroci pridejo k meni, in jih ne ovirajo, saj božje kraljestvo pripada takšnim. (Mar 10:13-14)

Farizeji in saduceji so prišli k Jezusu in ga preizkušali tako, da so ga prosili, naj jim pokaže znamenje z neba. (Mat 16:1)

Peter ga je vzel na stran in ga začel grajati. “Nikoli, gospod!” je rekel. “To se vam nikoli ne bo zgodilo!” Jezus se je obrnil in rekel Petru, “Pojdi za menoj, Satan! Ti si zame kamen spotike; nimate v mislih skrbi Boga, ampak samo človeške skrbi.” (Mat 16:22-23)

“… Pripeljal sem ga k tvojim učencem, vendar ga niso mogli ozdraviti.” “Ti neverna in perverzna generacija,” Jezus je odgovoril, “koliko časa bom ostal pri tebi? Kako dolgo te bom še prenašal? Pripelji fanta k meni.” (Mat 17:16-17)

Nekateri farizeji so prišli k njemu, da bi ga preizkusili. Vprašali so, “Ali je zakonito, da se moški loči od svoje žene iz kakršnega koli razloga?” (Mat 19:3)

Tedaj so šli farizeji in kovali načrte, kako bi ga ujeli v njegove besede. K njemu so skupaj s Herodovci poslali svoje učence. “učiteljica,” so rekli, “vemo, da si pošten človek in da učiš Božjo pot v skladu z resnico. Na vas drugi ne vplivajo, ker ne posvečaš pozornosti kdo so. Povej nam potem, kakšno je vaše mnenje? Ali je prav cesarju plačati cesarski davek ali ne?” Ampak Jezus, zavedajoč se njihove zle namere, rekel, “Vi hinavci, zakaj me poskušaš ujeti? (Mat 22:15-18)

Učitelji postave in farizeji so pripeljali ženo, ki so jo ujeli pri prešuštvu. Postavili so jo pred skupino in rekli Jezusu, “učiteljica, ta ženska je bila ujeta pri prešuštvu. V postavi nam je Mojzes zapovedal, naj takšne ženske kamnamo. Kaj zdaj praviš?” To vprašanje so uporabili kot past, da bi imel podlago za obtožbo. (Jn 8:3-6)

Obvestilo, prosim, da občutki skrajne frustracije, bolečine, jeza, itd., sami po sebi niso grešni: pomembno je, kaj počnemo z njimi.

“V svoji jezi ne greši”: Ne pustite, da sonce zaide, ko ste še jezni, in ne daj hudiču opore. (Eph 4:26-27)

Kajti nimamo velikega duhovnika, ki ne bi bil sposoben sočustvovati z našimi slabostmi, imamo pa enega, ki je bil v vseh pogledih skušan, tako kot mi – vendar ni grešil. (Heb 4:15)

Ali mi lahko kdo od vas dokaže krivdo greha?? (Jn 8:46)

Čeprav ne moremo zahtevati popolne izjeme, se lahko izognemo nepotrebnim skušnjavam in premagamo tiste, ki se jim ne moremo izogniti. To je storil Jezus; in nas je naučil, da delamo enako.

Tako je rekel Jezus, “Ko si povzdignil Sina človekovega, tedaj boste vedeli, da sem jaz in da nič ne delam sam od sebe, ampak govorim samo to, kar me je naučil Oče. Tisti, ki me je poslal, je z menoj; ni me pustil pri miru, ker vedno delam, kar mu je všeč.” (Jn 8:28-29)

Jezus jim je dal ta odgovor: “Resnično vam povem, Sin ne more storiti ničesar sam; lahko dela le to, kar vidi, da dela njegov Oče, kajti kar dela Oče, dela tudi Sin. (Jn 5:19)

Sam ne morem nič; Sodim samo tako, kot slišim, in moja sodba je pravična, kajti ne iščem ugajanja sebi, ampak njemu, ki me je poslal. (Jn 5:30)

Kajti nisem prišel iz nebes, da bi izpolnjeval svojo voljo, ampak izpolnjeval voljo tistega, ki me je poslal. (Jn 6:38)

Kajti sam nisem govoril, ampak Oče, ki me je poslal, mi je naročil, naj povem vse, kar sem govoril. Vem, da njegova zapoved vodi v večno življenje. Torej, karkoli rečem, je tisto, kar mi je rekel Oče.” (Jn 12:49-50)

To naredimo tako, da negujemo odnos z Bogom, ki je občutljiv na njegovo voljo in se zanaša na njegovo pomoč.

“to, potem, tako bi morali moliti: “'Oče naš v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja, na zemlji kakor v nebesih. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolgove, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom. In ne vpelji nas v skušnjavo, ampak reši nas hudega.’ (Mat 6:9-13)

Jezus je šel kot običajno na Oljsko goro, in njegovi učenci so mu sledili. Ob prihodu na kraj, jim je rekel, “Molite, da ne boste padli v skušnjavo.” Umaknil se je za streljaj od njih, pokleknil in molil, “Oče, če ste pripravljeni, vzemi to skodelico od mene; vendar ni moja volja, ampak tvoje bodi opravljeno.” Prikazal se mu je angel z neba in ga okrepil. In biti v stiski, molil je resneje, in njegov znoj je bil kakor kaplje krvi, ki padajo na tla. Ko je vstal od molitve in se vrnil k učencem, našel jih je speče, izčrpan od žalosti. “zakaj spiš?” jih je vprašal. “Vstani in moli, da ne boš padel v skušnjavo.” (Luk 22:39-46)

Nobena skušnjava vas ni prevzela, razen tistega, kar je skupno človeštvu. In Bog je zvest; ne bo dovolil, da bi vas skušali preseči, kar lahko prenesete. Ko pa te mika, priskrbel bo tudi izhod, da boste lahko zdržali. (1Co 10:13)

Ta stalen proces iskanja iti tja, kamor vodi Bog, in naredi, kar hoče, da narediš, opisuje sv. Paul kot "vstopi". (ali po) duh'.

Ampak pravim, hoditi po Duhu, in ne boste izpolnili poželenja mesa. Ker meso hrepeni proti Duhu, in Duh proti mesu; in ti so si nasprotni, da ne moreš delati stvari, ki si jih želiš. Če pa te vodi Duh, niste pod zakonom. (Gal 5:16-18)

Zdaj so dela mesa očitna, ki so: prešuštvo, spolna nemorala, nečistost, poželjivost, malikovalstvo, čarovništvo, sovraštvo, prepir, ljubosumja, izbruhi jeze, rivalstva, divizije, herezije, zavisti, umori, pijanost, orgije, in take stvari; na kar vas vnaprej opozorim, kot sem te tudi vnaprej opozoril, da tisti, ki delajo take stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva. Toda sad Duha je ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrota, vera, nežnost, in samokontrolo. Proti takim stvarem ni zakona. (Gal 5:19-23)

Tisti, ki pripadajo Kristusu, so križali meso z njegovimi strastmi in poželenji. Če živimo po Duhu, tudi hodimo po Duhu. Ne bodimo domišljavi, provocirati drug drugega, in drug drugemu zavidajo. (Gal 5:24-26)

Opazite tudi, kako se ta Pavlov nauk ujema s tem, kar smo že videli v Janezovem nauku; ki to opisuje kot hojo "v luči".

To je sporočilo, ki smo ga slišali od njega in vam ga oznanjamo, da je Bog luč, in v njem sploh ni teme. Če rečemo, da imamo občestvo z njim in hodimo v temi, lažemo, in ne povej resnice. Če pa hodimo v luči, kakor je v luči, imamo občestvo drug z drugim, in kri Jezusa Kristusa, njegov Sin, nas očisti vseh grehov. Če rečemo, da nimamo greha, varamo sami sebe, in resnice ni v nas. Če priznamo svoje grehe, on je zvest in pravičen, da nam odpusti grehe, in da nas očisti vse krivice. (1Jn 1:5-9)

Moji mali otroci, To ti pišem, da ne bi grešil. Če kdo greši, imamo svetovalca pri Očetu, Jezus Kristus, pravičniki. … Tako vemo, da smo v njem: kdor pravi, da ostaja v njem, naj tudi sam hodi, kakor je on hodil. (1Jn 2:1,6)

V luči ali pod zakonom? Razlika.

Sveto pismo prikazuje Boga tako, kot da je vedno želel, da ima človeštvo oseben odnos z njim.

GOSPOD Bog je ustvaril iz zemlje vse divje živali in vse ptice na nebu. Prinesel jih je možu, da bi videl, kako jih bo poimenoval; in kakor koli je človek imenoval vsako živo bitje, to je bilo njegovo ime. (Gen 2:19)

Toda instinktivno vemo, da je Bog svet; in zaradi občutka krivde in sramu smo previdni, da bi se preveč približali

Tedaj sta mož in njegova žena zaslišala glas GOSPODA Boga, ko se je sprehajal po vrtu v hladnem dnevu, in skrili so se pred Gospodom Bogom med drevesi v vrtu. Toda GOSPOD Bog je poklical človeka, “kje si?” Odgovoril je, “Slišal sem te na vrtu, in bal sem se, ker sem bil gol; pa sem se skril.” (Gen 3:8-10)

To je živo ponazorjeno, ko se je Bog prikazal Izraelovim otrokom, potem ko jih je popeljal iz Egipta (Ex 20:18-21). Tukaj je Mojzes’ opis tega, kar se je zgodilo:

Ko si slišal glas iz teme, medtem ko je gora gorela od ognja, vsi voditelji vaših plemen in vaši starešine so prišli k meni. In rekel si, “GOSPOD, naš Bog, nam je pokazal svojo slavo in svoje veličastvo, in slišali smo njegov glas iz ognja. Danes smo videli, da lahko človek živi tudi, če z njim govori Bog. Ampak zdaj, zakaj bi morali umreti? Ta velik ogenj nas bo požrl, in umrli bomo, če bomo še slišali glas GOSPODA, našega Boga. Kajti kateri smrtnik je kdaj slišal glas živega Boga, ki govori iz ognja, kot ga imamo, in preživela? Približajte se in poslušajte vse, kar govori GOSPOD, naš Bog. Tedaj nam povej vse, kar ti reče GOSPOD, naš Bog. Poslušali bomo in ubogali.” GOSPOD te je slišal, ko si govoril z menoj, in GOSPOD mi je rekel, “Slišal sem, kaj ti je to ljudstvo reklo. Vse, kar so rekli, je bilo dobro. Oh, da bi bila njihova srca nagnjena k temu, da bi se me bali in bi se vedno držali vseh mojih zapovedi, da bo dobro njim in njihovim otrokom na veke! “pojdi, reci jim, naj se vrnejo v svoje šotore. Ti pa ostani tukaj z menoj, da ti lahko dajem vse ukaze, odloke in zakone, ki jih boš naučil upoštevati v deželi, ki jim jo dajem v posest.” (Deu 5:23-31)

Prepričani, da ne morejo izpolniti Božjih meril, ljudje so se odločili, da se izogibajo tesnemu stiku z njim, in prosil za nabor pravil, po katerih bi namesto tega živel. In tako večina ljudi živi od takrat. Naš občutek krivde nas drži daleč od Boga; temeljimo svoje življenje na knjigi pravil ("Zakon") namesto da bi iskali intimen odnos z njim in se zanašali na njegovo sposobnost odpuščanja naših napak ter prečiščevanja naših življenj in motivov. Toda, s pošiljanjem Jezusa, da najprej plača za naše grehe, in nato zaživeti v nas po njegovem Duhu, Bog je poskrbel za pot, da se najin odnos popolnoma obnovi – močnejši in boljši, kot je bil kadarkoli prej!

Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinega Sina, tako da nihče, kdor veruje vanj, ne umre, ampak ima večno življenje. Kajti Bog svojega Sina ni poslal na svet, da bi mu bil sodnik, ampak biti njegov rešitelj. Tisti, ki verujejo v Sina, niso obsojeni; kdor pa ne veruje, je že obsojen, ker niso verovali v Božjega edinega Sina. Tako deluje sodba: luč je prišla na svet, ampak ljudje imajo raje temo kot svetlobo, ker so njihova dejanja hudobna. Tisti, ki delajo zlo, sovražijo luč in ne pridejo k luči, ker ne želijo, da bi se pokazala njihova hudobna dejanja. Toda tisti, ki delajo resnico, pridejo k luči, da bi luč pokazala, da je bilo to, kar so storili, v poslušnosti Bogu. (Jn 3:16-21, GNB)

Toda, “Stare navade težko umrejo,” kot pravi pregovor; in celo kristjani lahko zlahka zdrsnejo nazaj v način življenja, ki temelji na pravilih, jo

• ne uspe gojiti rednega, vsakdanji odnos z Bogom in občutljivost za vodstvo Svetega Duha;
• zavzemanje obsojajočega odnosa do napak drugih;
• osredotočanje na uspešnost in zunanja merila uspeha, namesto srčne predanosti; oz
• zadovoljiti se z manj moralno zahtevnim, 'tehnično’ skladnost s strogimi pravili "zakona"; medtem ko ignorira višje moralne zahteve, ki se skrivajo za tem.

Še ni tam!

Kot kristjani, lahko uživamo življenje brez krivde za pretekle neuspehe, polni zaupanja v Božje brezpogojno odpuščanje in sprejemanje nas. Ob istem času, vemo, da se moramo še veliko naučiti; in resne preizkušnje so lahko pred nami. Toda naše zaupanje v Boga odtehta kakršen koli strah in v prihodnost gledamo z veselim pričakovanjem. Kot pravi Paul…

Toda karkoli je bilo zame pridobitev, zdaj štejem za izgubo zavoljo Kristusa. Kaj je več, Vse smatram za izgubo zaradi izjemne vrednosti spoznanja Kristusa Jezusa, mojega Gospoda, zaradi katerega sem izgubil vse stvari. Imam jih za smeti, da pridobim Kristusa in se najdem v njem, nimam lastne pravičnosti, ki prihaja iz postave, ampak tisto, kar je po veri v Kristusa – pravičnost, ki prihaja od Boga na podlagi vere. Želim spoznati Kristusa – da, spoznati moč njegovega vstajenja in sodelovanje pri njegovem trpljenju, postajati kot on v njegovi smrti, in tako, nekako, doseganje vstajenja od mrtvih. Saj ne, da sem vse to že pridobil, ali sem že prispela na svoj cilj, ampak pritiskam, da bi prijel tisto, za kar me je prijel Kristus Jezus. Bratje in sestre, Ne verjamem, da sem ga še prijel. Ampak eno stvar počnem: Pozabljanje na tisto, kar je zadaj, in napenjanje proti tistemu, kar je pred vami, Pritiskam k cilju, da osvojim nagrado, za katero me je Bog v Kristusu Jezusu poklical v nebesa. (Php 3:7-14)